Skoraj pričakovano je bilo, da bo Alexander McQueen, ki ga je Lady Gaga javno imenovala za njenega priljubljenega dizajnerja, uporabil tipično Lady Gaga estetiko. Nenazadnje, je bila ravno ona ena redkih zvezdnic, ki si je v videu »Bad Romance« upala obuti »Armadillos« (več tukaj), ekstravagantno obutev z debelimi platformami in peto višjo od dvajsetih centimetrov. Veliko profesionalnih manekenk se v njih sploh ni upalo sprehoditi po modni brvi (več tukaj).
Pod McQueenovo kampanijo (foto zgoraj) se je podpisal fotograf Nick Night, model prekrit z umetnimi kačami pa je Raquel Zimmermann.
Avantgardni slog, ki je kombinacija burleske in futurizma, pa ni blizu samo drznim oblikovalcem. Zadnja oblačila, ki jih je Lady Gaga nosila na podelitvi Grammyjev imajo pečat največjega mojstra uglajene elegance, Armanija (več tukaj).
Daljši zapis o Lady Gaga, kot generatorju nove estetike bo objavljen v sredo, 10. marca. Če v desnem stolpiču pustite vaš naslov elektronske pošte, vam bo zapis dostavljen v poštni predal.
Hermes bo na Kitajskem lansiral cenejšo blagovno znamko.
Cilj: Kitajskemu trgu ponuditi cenejše izdelke in tako tam povečati svoj tržni delež. Hermes ima na tem največjem svetovnem trgu samo 16 trgovin, več kot pol manj od vseh njegovih tekmecev. Njihova filozofija luksuza Kitajcem očitno ni blizu.
Ime: »Shang Xia«, kar v mandarinščini pomeni »Zgoraj/spodaj«. Na glavo obrnjeno. Verjetno je tako ime dano z razlogom. To je namreč zelo nenavaden pristop, kako se uveljavljeno podjetje spopada z novih trgom luksuza. Sploh če vzamemo v obzir, da Kitajci ljubijo zahodnjaški luksuz. Če Hermes ne mora trga osvojiti z napadom od zunaj, ga bo sedaj poskusil z notranje strani.
Shang Xia bo kolekcija oblačil in dodatkov za dom. Navdihovala se bo v Kitajski tradiciji in obrti. Kreativna direktorica je Qiong-Er Jiang, dokaj neznano ime, sicer hčerka znanega arhitekta. Imela naj bi tudi manjši delež v podjetju, ki ima sedež v Shanghaiju. Blagovno znamko bodo lansirali predvidoma marca 2010. Da bi utrdili ugled blagovne znamke, bodo, po besedah predsednika podjetja Hermes International, Patricka Thomasa, eno trgovino odprli tudi v Parizu.
Mogoče bodo pa le bolj uspešni kot blagovna znamkaShanghai tang, sicer prva kitajska znamka luksuza, katera pa se še vedno muči, da bi se prebila do uspešnosti, kljub temu, da jo je leta 1998 prevzela skupina Richemont, ki ima bogate izkušnje s trženjem luksuza.
Mogoče pa že prihaja čas luksuza »Made in China«. Na vsak način bo Shang Xia zgodba, ki ji bo smiselno slediti.
Pred leti smo opisovali Kitajsko kot novo priložnost za luksus. Sedaj je novo tržišče luksuza digitalni svet. 44% premožnejših uporabnic interneta, je že kupilo oblačilo ali modni dodatek preko spleta (vir: eMarketer).
Moda je med najbolj zanimivimi vsebinami na spletu. Obiskovalci se v povprečju na straneh z modno vsebino zadržujejo 15% več časa. In katera luksuzna blagovna znamka premore največ digitalne inteligence? Kdo ima največ fanov na facebooku, komu najbolj sledijo na twitterju?
Če McDonald’s-u tole uspe, bo to pravi precedens. Luksuzne blagovne znamke so namreč zelo izbirčne, ko pride to tega, v kakšnem kontekstu se pojavljajo. Če dovolijo, da na embalaži krompirčka piše Hermes ali Gucci, si lahko samo predstavljate apetite po skupnih akcijah s strani pralnih praškov, zobnih past, higienskih vložkov …
Mc Fancy je zaenkrat samo še ideja, ki je nastala v kreativni agenciji portala, ki raziskuje trende, »The Cool Hunter«. To naj bi bil koncept McDonald’sove začasne restavracije višjega nivoja, ki se postavi v času trajanja tednov mode v Londonu, Parizu, Milanu, New Yorku, … več lahko preberete tukaj.
Etiketa »Made in Italy« je sinonim za tradicijo, know-how, za visoke modne standarde. Če ima izdelek garancijo italijanskega porekla, je v očeh porabnikov vreden več. Po zadnji raziskavi italijanskega strokovnega tednika Fashion, 43,4% Italijanov trdi, da ne kupi oblačila, če ugotovi, da je narejeno na Kitajskem.
Nič čudnega, da se prestižne blagovne znamke rade hvalijo s to etiketo in zadržujejo proizvodnjo v Italiji. Toda v preteklosti je bila ta etiketa žal večkrat zlorabljena. In verodostojnost »Made in Italy« se je zelo omajala. Podjetja so iskala luknje v zakonodaji in so večji del proizvodnega procesa opravila v državah s poceni delovno silo, v Italiji pa so recimo samo dokončala postopek, kot na primer zgolj všila etiketo »made in Italy«, ali pa so na črno zaposlovala priseljence. Zelo odmevna reportaža “Schiavi del lusso” (sužnji luksuza) je bila objavljena na RAI3 (prispevek v italijanščini), izsek si lahko ogledate spodaj.
Da bi se temu izognili, so 20. novembra lani sprejeli zakon, ki močno poostruje, kdo lahko na oblačilo všije etiketo »made in Italy«. Bližnjic ni več. Sedaj se čaka, da podoben zakon sprejme tudi Evropska Unija.
Koliko odstotkov oblačil prestižnih italijanskih blagovnih znamk bo po novem zakonu še nosilo napis »made in Italy«(vir: Fashion)
Je pa res, da niti ta zakon ne more več povrniti 100% zaupanja v »made in Italy«. Oziroma »Made in Italy« še ne pomeni, da so izdelek naredili Italijani. Prato v okolici Firenc, je največji bazen kjer se proizvajajo visokokakovostne tkanine. Po uradnih podatkih je tam že 12% prebivalcev Kitajcev. Po neuradnih podatkih jih je najmanj ena četrtina. Samo v tej provinci obstaja več kot 5000 obrtniških delavnic, ki predelujejo tekstil in usnje in jih v celoti upravljajo Kitajci. In ta trend se še povečuje. 1/3 novorojenčkov v porodnišnici Prato je Kitajčkov. Več lahko preberete tukaj.
Kitajci so se popolnoma integrirali v Italijanski modni sistem. 1/3 vseh Kitajcev v Italiji je mlajših od 21 let. Govorijo Italijansko, so podjetni, odzivni, pripravljeni poprimiti za vsako delo in za bistveno manjšo plačo. Ponujajo vse, kar moda danes potrebuje. Pa še italijanski certifikat imajo. Res ni več potrebe, da bi luksuz proizvajali na Kitajskem. Pa četudi je John Hooks, neuradni Armanijev naslednik v pogovoru za blog New York Timesa izjavil, da bi Giorgio Armani rad proizvajal na Kitajskem, če bi lahko. To je zanj moderno. Vendar si ne more privoščiti, ker bi to bilo za blagovno znamko, ki je sinonim Italijanskosti skrajno politično nekorektno.
Nekako se torej modni velikani ne znajo odločiti ali naj moda vztraja na tem, da povzdiguje »Made in Italy«, ali naj porabnikom dopovedo, da je edino pomemben samo še branding lastne blagovne znamke. Če se zaradi recesije kupci ne bi začeli spraševati koliko je realna cena izdelka, ne bi bilo dvoma. Vsi bi poudarjali samo brand. Problem je samo v tem, kako upravičiti ceno.
A pomen branda države Italija upada. Od lani je na lestvici »Country Brand Index« zdrsnila za eno mesto, na šesto mesto. Pred njimi so Francozi, pa Novo Zelandci, Kanadčani, Američani. Ljudje iščejo nove kvalitete. Do kdaj bo v hitro spreminjajočem se svetu tradicija še dovolj močna vrednota?
Burberry, blagovna znamka, ki zelo prisega na tradicijo, ne skriva, da proizvaja tudi v državah s poceni delovno silo. Vzpostavili so sistem notranje kontrole, ki nenapovedano preverja, kje se njihovi izdelki proizvajajo in če to ni skladno z etičnimi in pravnimi normami, prenehajo sodelovati z dobaviteljem. V letu 2009 so opravili 487 pregledov.
In če se vrnemo k naslovu tega zapisa lahko zaključim takole: »Made in« ni več tako zelo pomemben. Pomembno postaja, da je čistokrvno.
6100 m2 posvečenih najprestižnejšim blagovnim znamkam oblačil. Najprostornejša prodajna površina čistokrvnega luksuza v Ameriki. 49 blagovnih znamk, od tega jih je 20 predstavljenih v samostojnih trgovinah. Najdražja prenova trgovine v zgodovini, vredna več kot 30 milijonov dolarjev.
To je kratka osebna izkaznica tretjega nadstropja blagovnice Saks Fifth Avenue na Manhattnu v New Yorku, ki gosti ključna imena modnega luksuza, kot so Chanel, Giorgio Armani, Ralph Lauren, Louis Vuitton, Gucci, Christian Dior, Dolce&Gabbana in drugi.
Po oceni mnogih, je ta prodajni objekt daleč najboljši primer kako prodajati luksuz. Kar dokazujejo tudi prodajni rezultati. Njihova prodaja se je že pred prenovo gibala med 27 in 28.000 dolarjev po kvadratnem metru. Po prenovi pričakujejo, da bo narasla na 30.000 dolarjev na m2. Samo pritličje, v katerem prodajajo kozmetiko, torbice in dragulje je bolj produktivno. Pravi prodajni stroj.
Prenovo so načrtovali 3 leta. Od tega so 18 mesecev porabili za pogajanja s principali blagovnih znamk. Vse blagovne znamke luksuza imajo namreč jasno dodelane standarde o tem, kako velik prostor potrebujejo, kakšne oblike, kdo naj bo sosed, etc … Ob tem želi vsaka blagovna znamka izstopati, interes Saksa pa je bil, da kupec še vedno dobi občutek, da kupuje v njihovi trgovini. No, očitno so bili v pogajanjih zelo uspešni. Govori se tudi, da so marsikateri sofinancirali projekt. Spodaj poglejte, kako izgleda interier.
Osnovna konceptualna izhodišča prenove so naslednja:
Nadstropje ima široke hodnike, trgovine so razporejene sistematično, vendar ne linearno. Centralni del okoli tekočih stopnic je namenjen prezentaciji novo vzpenjajočih se imen luksuza, kot recimo Erdem, Doo.Ri in Schwab.
Blagajne so skrite. Ima pa vsaka trgovina svoj računalnik, da lahko na njih opravlja CRM in preverja zalogo. Prvo vprašanje njihovih kupcev je namreč: kaj imate novega?
Na prodajnih policah je razstavljen samo en kos od vsakega artikla. Vse ostalo je v skladišču. Zato so skladišča razširili in jih direktno povezali s njihovim Klubom, oziroma storitvijo »private shopping«. Obstaja 17 suit za pomerjanje. Večina jih ima pogled na Rockefeller center. V njih so celo vitrine z dodatki in nakitom. Če želite videti, kako izgleda njihova suita za »private shopping« si oglejte tale zapis.
Uporabljeni so samo najžlahtnejši materiali. Velikemu številu oblikovalcev in umetnikom (med njimi Zaha Hadid, Michele Oka Doner, Katy Moss, etc) so bile naložene naloge, da pilijo posamezne detajle, kot recimo nekateri stropovi, stenska dekoracija hodnikov in podobno.
Otvoritev, 9. Septembra lani, je bila prava poslastica. Pripravljena je bila skupaj z revijo Vogue. Voditeljica večera je bila Charlize Theron. Povabilu se je odzvala cela vrsta zvezdnikov, ki jih je organizator posedel za dolgo mizo, postavljeno kar po sredini trgovine. Namesto modne revije so se zvrstil kulinarične poslastice. 3. nadstropje Saks Fifth Avenue je pač posebno doživetje.
Dva tedna nazaj sem pisal o tem, kako se moda oddaljuje od do sedaj običajnega, glamuroznega pristopa k gradnji imidža in prikazal Zapposov princip »fanky biznisa«.
Tokrat predstavljam odmik v smer drznega, živalskega. Kjer naša dejanja vodijo zelo primarna čustva.
DIESEL
Srčnost, strmenje k življenju brez obžalovanja so strnili v besedo »stupid«. Neumen po njihovo pomeni biti pogumen, drzen in ustvarjalen. Če želiš življenje začutiti, ne smeš biti pameten. Zato spodbujajo k neumnemu obnašanju. Oglejte si njihov manifest in njihovo spletno stran s številnimi slogani na to temo.
Ena od referenc kampanije je sam ustanovitelj Diesla, Renzo Rosso. Trdijo namreč, da je bila njegova ideja, kako začeti novo blagovno znamko džinsa, popolnoma neumna. Z Fordom Transitom je potoval od trgovine do trgovine in jim ponujal džins, ki izgleda obrabljen, kot da je že bil nošen. Kateri trgovec (razen neumen) mu bo kupil ponošen džins, če pa ima polno skladišče novega? Toda, uspel je.
Kampanijo je ustvarila agencija Anomaly London v sodelovanju z Dieslovim internim kreativnim timom, glasbo je spisala skupina s pomenljivim imenom »We have band«. Več o kampaniji tukaj.
Idejo biti neumen zelo dosledno aplicirajo na celotno pojavnost. Z oglasi »a si neumen?« celo rekrutirajo talente. 100 najbolj kreativnim bodo pomagali spromovirati ideje in bodo sodelovali v glasbenem video spotu v katerem bodo počeli neumne stvari.
Edino kar še niso eksplicitno napisali je: A si tako neumen, da boš kupil par kavbojk za več kot 200 evrov?
WRANGLER
Mi smo živali. Ljudje fotografirani v rdeči barvi, v rdečem prahu. Spodbujajo naš primitiven instinkt. Visoka doza adrenalina, napetosti in strasti, personalizacija moči naše živalskosti.
Oglaševalska agencija: Fred & Farid, Paris, France
Fotograf: Jeff Burton
D&G TIME
30-sekundni spot je mešanica stila in provokacije. Trasgresija v slogu Dolce&Gabbana, kjer se v luksuznem stanovanju dva mladca in dekle pripravljata, da udarita trojčka. Situacija v kateri se igralci ne morejo upreti nagonu. Igro zapeljevanja, užitek lepih teles in privlačnost prepovedanega režiser stopnjuje to vrhunca napetosti, ki se v razblini v kriku, ko v sobo vstopi njena mama.
Modna revija v Milanu, na kateri so predstavljali moško kolekcijo Jesen-Zima 2010/11 je bila »The Hockey Horror DSquared Show«. Manekeni so bili okrvavljeni. Kot, da so pripravljeni na oster boj na hokejskem igrišču v dizajnerskih oblačilih.
Moda nima več enega koncepta, kako ustvarjati »buzz«. Vse kar je pomembno, je da ustvariš zgodbo, o kateri se govori in katera motivira. In »plebejske« teme, kot so neumnosti in primitivnosti najdejo svoje pristaše v čisto vseh segmentih in socialnih slojih. To je preprosto v nas. Le pojavnost je lahko bolj ali manj rafinirana.
Pravnukinja pisatelja Ernesta Hemingwaya, hčerka filmske igralke in trenirana baletka. Nova ikona današnje lepote. Ena najbolj iskanih manekenk ta trenutek.
Jimmy Choo je sinonim za seksi, zapeljivo obutev. Ugg je čisto nasprotje, a ne da? No, na jesen bomo videli kako se lahko ta dva stila združita: napovedano je, da bo oktobra lansirana mini kolekcija »Uggic«, s podpisom Jimmy Choo. Nastalo naj bi 5 modelov v različnih barvah. Maloprodajna cena bo med 600 in 800 ameriškimi dolarji.
Ko-brandingov med modnimi oblikovalci in industrijskimi giganti smo že vajeni. Toda, ko se v izdelku skušata združiti dva prepoznavna oblikovalska pečata, lahko postane zadeva tvegana.
Je pa tudi res, da imajo oblikovalci izza blagovne znamke Jimmy Choo s takimi podvigi že izkušnje. Lani je bil pravi hit gumijasti škorenj, ki je nastal pod skupnim oblikovanjem blagovnih znamk Hunter in Jimmy Choo. Po tem, ko so jih modni navdušenci videli na Charlize Theron, Gwynet Paltrow in Jennifer Aniston, je gumijasti škorenj s krokodiljim printom in zlato zaponko pošel na obeh straneh Antlantika. Četudi je bila cena 395 dolarjev, se je celo več kot 4000 žensk vpisalo na čakalno listo, da so lahko prišle do »batašev«.
To je definitivno novi luksuz. Reven proizvod pozicionirati kot statusni simbol.
Ste mogoče gledali film v katerem Harry Potter odpre časopis, v njem pa so gibljive slike? To ni več fikcija, to je sedaj realnost.
vir: Korea IT Times
LG je predstavil novo tehnologijo tankih, upogljivih LCD ekranov, velikosti formata A3. Teoretično lahko ekrane zvežemo v obliko časopisa oziroma revije in dobimo novo multimedijsko izkušnjo.
Outside magazine je že pokazal, kako lahko v praksi zgleda časopis oziroma revija nove ere in kako bo potrebno pripravljati dinamično vsebino. Video postaja tisto, kar je nekoč bila fotografija.
Čisto vse počnejo, da bi papir res izginil, a ne? Mogoče je ravno to priložnost za založniške hiše.
Recent Comments