21/02/2011 • 13:54 3
Nove oblike digitalnih komunikacij v modi in luksuzu ustvarjata dve popolnoma nasprotujoči si občutji. Številne blagovne znamke se veselijo, da se lahko njihovo sporočilo preko socialnih omrežij čimbolj razširi, obstajajo pa tudi primeri, ko se novim medijem kategorično zapirajo vrata.
Filed under: poročila, social networking, teorija, Burberry, Chanel, Tom Ford
30/05/2010 • 12:14 2
Blagovne znamke ustvarjajo posel. Po izsledkih zadnje lestvice BrandZ Top100 lahko ugotovimo, da so ključne blagovne znamke ponovno spoznale pomembnost, da ohranjajo ali celo povečujejo vložke v izgradnjo blagovnih znamk. Vrednost blagovnih znamk namreč upada počasneje kot dobiček, prodaja ali tržna kapitalizacija vodilnih podjetij.
Filed under: poročila, teorija, številke, Burberry, Chanel, Esprit, Gucci, H&M, Louis Vuitton, Next
23/05/2010 • 14:54 2
Shopping Climate Index, ki ga 4-krat letno objavlja Regio Data, kaže, da je odnos do nakupovanja v Sloveniji še vedno pod dolgoročnim standardom. Če je povprečni desetletni index nakupovalne klime 100, je bil v prvem trimesečju letošnjega leta v Sloveniji 78,5. Glede na zadnje četrtletje 2009 je še dodatno upadel (iz 86,8).
02/02/2010 • 23:35 0
Pred leti smo opisovali Kitajsko kot novo priložnost za luksus. Sedaj je novo tržišče luksuza digitalni svet. 44% premožnejših uporabnic interneta, je že kupilo oblačilo ali modni dodatek preko spleta (vir: eMarketer).
15/11/2009 • 00:03 0
Po raziskavi, ki jo je objavilo ameriško raziskovalno podjetje Dicitica, je recesija odločno in zagotovo spremenila nakupne navade ameriških potrošnikov. Praktično vsi anketirani v večjem ali manjšem obsegu zatrjujejo, da danes kupujejo drugače kot pred dvema letoma. Predvsem bode v oči dejstvo, da jim nakupovanje ni več v tako zadovoljstvo, kot jim je bilo nekoč. Nivo zadovoljstva, ki ga občutijo ob nakupu je upadel za približno eno petino. In če je bilo pred recesijo več kot polovica nakupov spontanih, so se ti precej znižali. Ljudje, predvsem starejši in ženske, so pri nakupih previdnejši in zadovoljstvo iščejo v malih, preprostih stvareh in dejanjih, za katere ne rabiš denarja.
Te trditve bolj ali manj držijo za vse segmente vprašanih. Sicer pa so posameznike glede na nove kupne navade razdeli na 4 skupine: odločne varčevalce (20% populacije), neprostovoljne stiskače (29% populacije), pragmatične zapravljivce (29% populacije) in ravnodušne materialiste (22% populacije).
Odločni varčevalci so najbolj vzdržni pred nakupi in jim dejstvo, da uspejo kaj prihraniti celo prinaša zadovoljstvo. Zato so zelo dovzetni za popuste in ne posvečajo velike pozornosti statusu blagovne znamke. Skoraj ena tretjina jih pravi, da so se tako obnašali že pred recesijo, kar 80% pa jih trdi, da bodo tako rigidno varčevalsko obnašanje zadržali tudi po recesiji.
Neprostovoljni stiskači morajo varčevati po sili razmer. Toda v nasprotju z odločnimi varčevalci, ne uživajo ob tem, ko lovijo ugodnosti. Samo 17% jih recimo pravi, da jih trgovska blagovna znamka enako zadovolji kot priznana. Pri odločnih varčevalcih se ta kazalec povzpne na 59%. Skupina neprostovoljnih stiskačev je tudi najbolj zaskrbljena nad prihodnostjo in bo verjetno primorana spremeniti življenjski slog, saj v tej skupini kar 38% posameznikov porabi več kot zasluži.
Pragmatični zapravljivci so predstavniki višjega družbenega sloja. In več kot 50% jih je starejših od 60 let. Njim kljub recesiji ostaja relativno visoka kupna moč in samo 28% jih je mnenja, da bo recesija njihove nakupne navade spremenila.
Mladi načeloma ostajajo t.i. ravnodušni materialisti, saj jih samo 8% trdi, da je vodilo njihove odločitve o nakupu ugodnejša cena. Iskanju najboljše ponudbe ne posvečajo velike pozornosti, saj jih samo 6% občuti zadovoljstvo ob procesu primerjanja cen. V tej skupini je kar 39% mlajših od 30 let.
Glede na različne ponderje ugotavljajo raziskovalci, da je recesija najbolj spremenila nakupne navade odločnih varčevalcev, ki sedaj varčujejo še veliko bolj kot prej in pa pragmatičnih zapravljivcev, ki preprosto ne morejo trošiti več toliko kot do sedaj. Torej je recesija pri ljudeh, ki so že itak bili skloni k varčevanju, to nagnjenje samo še okrepila. In to močno, več kot 50%. Pri ljudeh, ki so v preteklosti radi nakupovali, pa je recesija povzročila le to, da so malo bolj selektivni. Kar je konec koncev dobro.
Dobrim ponudnikom se še ni treba pretirano bati.
08/11/2009 • 10:30 0
Bog nam je dal besedo, da komuniciramo. Z vsakim novim medijem se način komuniciranja spreminja. In s tem tudi oglaševanje.
Pomislimo samo na prve televizijske oglase. To so v bistvu bili brani radijski oglasi z dodano sliko. Prvi televizijski oglas je bil v Evropi predvajan v Angliji, 22. septembra 1955. Promovirali so zobno pasto Gibbs SR.
Če hočeš dobro komunicirati, moraš obvladati medij. Današnje televizijske reklame so nedvomno veliko bolj izpiljene. Predvsem ob pomoči dobre zgodbe, privlačne slike in glasbe vnašajo več emocije. In ravno čustva so prepotrebna, če želimo spodbuditi željo po nakupu.
Toda televizija je v eri interneta star medij. Internet omogoča mnogo več kot televizija. Danes televizijo gledamo na internetu. Na internetu delimo naše izkušnje. Omogoča dvosmerno komunikacijo. Omogoča celo, da lahko uporabnik sam generira vsebine.
Nova tehnologija zahteva novo obliko komunikacije. Ni dovolj, da zgolj očaramo. Doseči moramo, da bodo uporabniki pripravljeni našo vsebino deliti z drugimi. Nas priporočiti.
Ali znamo ponuditi vsebino, ki bo informativna in zabavna, in jo bo uporabnik interneta želel deliti z ostalimi? Epipheo Studios je ustvaril štiri minutni video, ki zelo nazorno kaže, kaj so novi temelji dobrega oglaševanja.
Filed under: teorija
07/11/2009 • 18:12 0
Vsi vemo, da je bolje za naše okolje in naše zdravje, če namesto tekočih stopnic uporabljamo običajne. Toda, kdo od nas to počne?
Motiv biti odgovoren do sebe in do okolja ni dovolj močan. Motiv udobja in hitrosti prevlada.
Kaj pa poskusiti s humorjem?
Švedska podružnica Volkswagna se gre projekt Teorija humorja* in ena od nalog, ki so si jo zadali, je prav tale: kako prepričati ljudi, da hodijo raje po običajnih stopnicah in ne po tekočih. Video posnetek, ki dokumentira ta poskus, je bil v prvih štirih dneh deležen več kot milijon ogledov in velja za enega najuspešnejših primerov t.i. viralnega marketinga.
*Kampanija Teorija humorja je poskus ustvarjanja platforme, kamor naj bi ljudje pošiljali ideje, kako z malo humorja začiniti vsakdanja opravila in s tem spremeniti obnašanje. Razpisana je celo nagrada v višini 2500 evrov. Časa za prijavo je do 15. decembra 2009.
Filed under: social networking, teorija, trendi, Volkswagen
