17/10/2010 • 11:56 0
Vsaj z vidika poslovanja na borzi. Financial Times je prav z zgornjim naslovom počastil septembrske dosežke ameriške borze. Dobro so se odrezala tudi podjetja, ki poslujejo v modni industriji in industriji luksuza. Modni index, ki ga spremlja Pambianco je septembra v Evropi zabeležil +5%, v ZDA pa kar + 15%.
Filed under: poročila, številke, Burberry, Calvin Klein, Guess, H&M, Hermes, Hugo Boss, LVMH, McArthur Glen, Ralph Lauren, Richemont, Tommy Hilfiger
30/05/2010 • 12:14 2
Blagovne znamke ustvarjajo posel. Po izsledkih zadnje lestvice BrandZ Top100 lahko ugotovimo, da so ključne blagovne znamke ponovno spoznale pomembnost, da ohranjajo ali celo povečujejo vložke v izgradnjo blagovnih znamk. Vrednost blagovnih znamk namreč upada počasneje kot dobiček, prodaja ali tržna kapitalizacija vodilnih podjetij.
Filed under: poročila, teorija, številke, Burberry, Chanel, Esprit, Gucci, H&M, Louis Vuitton, Next
23/05/2010 • 14:54 2
Shopping Climate Index, ki ga 4-krat letno objavlja Regio Data, kaže, da je odnos do nakupovanja v Sloveniji še vedno pod dolgoročnim standardom. Če je povprečni desetletni index nakupovalne klime 100, je bil v prvem trimesečju letošnjega leta v Sloveniji 78,5. Glede na zadnje četrtletje 2009 je še dodatno upadel (iz 86,8).
02/02/2010 • 23:35 0
Pred leti smo opisovali Kitajsko kot novo priložnost za luksus. Sedaj je novo tržišče luksuza digitalni svet. 44% premožnejših uporabnic interneta, je že kupilo oblačilo ali modni dodatek preko spleta (vir: eMarketer).
27/12/2009 • 16:48 1
Ljudska modrost pravi »vsak šparovec cerovca najde.«
Kaj ima kraja zveze z marketingom? Naloga marketinga je dvigovati privlačnost izdelka. Toda s tem, ko gradi vrednost izdelku, istočasno dviguje stopnjo tveganja za krajo le-tega.
Trgovci najbolj privlačnih izdelkov, ki so relativno majhni in jih je mogoče preprodati – med katere zagotovo sodijo modna oblačila in dodatki, kozmetika ter drobna elektronika priznanih blagovnih znamk – več denarja namenijo tatovom in procesom preprečevanja kraj, kot pa samemu marketingu.
Zaključki vsakoletne študije »Global Retail Theft Barometer«, ki raziskuje kraje v maloprodaji, niso nič kaj vzpodbudni. In kategorija, ki je najbolj na udaru je ravno moda, in sicer tista s podpisom. Celokupen strošek povezan s krajami znaša pri luksuznih dodatkih kar 3,85% od prometa, pri oblačilih priznanih blagovnih znamk pa malenkost manj, 3,64%. To je skoraj 3-krat več od svetovnega povprečja, ki znaša 1,43% od prometa.
Na globalni ravni je strošek povezan s krajami več kot 120 milijard dolarjev. Struktura le-tega je sledeča:
- 40,5% celotnega stroška pomenijo zunanje kraje
- 33,8% gre na račun kraj zaposlenih
- 5,3% so manjki povezani z logistiko oz. dobavitelji
- 20,3% celokupnega zneska, ki bremeni trgovce zaradi kraj pa nastane še pred krajami; to so stroški povezani s tehničnim in fizičnim varovanjem.
Kraje so v letu 2009 narasle za 6%. Največji porast kraj je opaziti pri posameznikih iz srednjega družbenega sloja, kar gre pripisati vplivu recesije.
Letos so na svetu odkrili 5,8 milijona kradljivcev. 85.6% odstotkov le-teh je »zunanjih«, 14,4% pa »notranjih«. Toda če zunanji v povprečju ukradejo za 225 dolarjev vrednosti, zaposleni, ki kradejo, kradejo na veliko. Povprečna notranja kraja znaša v Evropi kar 2535,52 dolarja.
Kljub temu, da kraje naraščajo, trgovci znižujejo stroške varovanje. Če so v Evropi le-ti znašali v letu 2008 0,34% od prometa, so se letos spustili na 0,29%. Breme in odgovornost se prenaša na zaposlene.
Obširnejši povzetek Barometra za leto 2009 si lahko ogledati v tem sporočilu za javnost (pdf).
Filed under: zdrava pamet, številke
26/12/2009 • 19:56 0
Konec leta je čas, ko radi vlečemo črte pod doseženo. Poglejmo kako se je letos godilo ključnim podjetjem iz modne branže. Bilo je naporno leto. Toda po podatkih o gibanjih vrednosti delnic v zadnjih 3 letih sodeč, sploh ni bilo tako slabo. Veliko jih je celo nadoknadilo vse, kar so v recesiji izgubili.
Najširši nasmešek lahko imajo nizko cenovni ponudniki. Ne, preseneča, a ne?
TJX (največji svetovni ponudnik »off-price« mode z več kot 2500 trgovinami in prometom blizu 20 milijard dolarjev). V letošnjem letu je njihova delnica dosegla rekord vseh časov.
H&M (saj ga vsi poznate, mar ne?) Po tem, ko se je v letu 2008 dotaknil dna, se že celo leto bolj strmo vzpenja, kot je prej padal.
Zelo dobro so se odrezali tudi v segmentu luksuza.
LVMH (daleč največji ponudnik luksuza, obvladuje več kot 60 blagovnih znamk, med njimi Louis Vuitton, 17 milijard evrov prometa, več kot 2300 trgovin, 77.000 zaposlenih).
Richemont (ima v lasti Cartier, Chloe, … nekaj čez 5 milijard evrov prometa).
Nasmihajo se tudi blagovne znamke, ki so na poti k luksuzu.
V bistvu je bilo leto 2009 dokaj uspešno za vsa velika podjetja. V težavah ostajajo predvsem majhna podjetja in tista podjetja, ki se v zadnjih dveh letih niso znala prestrukturirati in prilagoditi. Kot recimo skupina IT Holding ali Mariella Burani Fashion Group.
Filed under: zdrava pamet, številke, Burberry, Cartier, Chloe, H&M, Louis Vuitton, LVMH, Polo Ralph Lauren, Richemont, TJX
19/12/2009 • 12:44 0
Evropa je še vedno zibelka luksuza. Prodaja sicer stagnira, vendar trendi se še vedno rojevajo tukaj. Vsi vzpenjajoči se trgi luksuza se zgledujejo po Evropi.
Raziskava Luxury Brand Status Index (LBSI) je edina nepristranska raziskava in je premožne potrošnike v Evropi vprašala katera blagovna znamka jim zagotavlja najboljšo kvaliteto, edinstvenost in ekskluzivnost ter posebno nakupno doživetje. Obenem so jih spraševali katere blagovne znamke kupujejo ljudje, ki jih občudujejo in spoštujejo. Podatke so nato ponderirali in sestavili sledečo lestvico (ocene od 1 do 10):
Moda za ženske:
Chanel – 7,56
Valentino – 7,54
Louis Vuitton – 7,53
Ženska obutev:
Christian Louboutin – 8,37
Manolo Blahnik – 8,35
Jimmy Choo – 8,30
Ženske torbice:
Hermes – 7,84
Chanel – 7,69
Jimmy Choo – 7,66
Moda za moške:
Loro Piana – 7,79
Ermenegildo Zegna – 7,32
Giorgio Armani – 6,94
Moška obutev:
Bottega Veneta – 7,83
Cesare Piaciotti – 7,77
Salvatore Ferragamo – 7,64
Kaj preseneča: Potrošniki so postali strogi. Niti ena blagovna znamka ni prejela niti devetke, kaj šele desetke. Pri ženski obutvi so novi, avatgardni oblikovalci izrinili tradicionalna imena luksuza. Če so modni dodatki zvezda danica novih trendov, se obeta še zanimiv razplet. Po drugi strani pri oblačilih prevladujejo ponudniki klasike. Recimo Valentino v strokovnih krogih močno izgublja na kredibilnosti, potrošnice pa ga še vedno zelo močno cenijo. Guccija in Diorja ni nikjer med prvimi tremi.
Vzorec je obsegal 752 premožnih žensk in 752 premožnih moških v Franciji, Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji, katerih minimalni prihodek znaša 50.000 EUR letno. Za dodatne info: The Luxury Institute, Mr. Martin Swanson, E-mail: mswanson@luxuryinstitute.com
Filed under: številke, Armani, Bottega Veneta, Cesare Piaciotti, Chanel, Christian Louboutin, Hermes, Jimmy Choo, Loro Piana, Louis Vuitton, Manolo Blahnik, Salvatore Ferragamo, Valentino, Zegna
27/11/2009 • 00:45 0
Leto 2009 za mnoge modne ponudniki sploh ni tako črno.
Index Pambianco, ki spremlja gibanje tečajev ključnih modnih ponudnikov, ki kotirajo na evropskih in ameriških borzah, je v letošnjem letu zrastel v Evropi za 34% in malenkost manj v ZDA, za 28%.
V Evropi so v letu 2009 najbolj zrasle vrednosti delnic:
Burberry +143,8%
Swatch +72,6%
Tod’s +69,5%
Puma +64,1%
Trije največji se dokaj dobro držijo. Spodaj njihova kapitalizacija v milijardah EUR in rast delnice od 1.1.09
LVMH | 36.059 | +57,8%
H&M | 33.668 | +35,6%
Inditex | 26.566 | +35,3%
Filed under: številke, Burberry, H&M, Inditex, LVMH, Puma, Swatch, Tod's
22/11/2009 • 19:27 0
Kriza je številne že lani močno prizadela, toda v zadnjih mesecih lanskega leta se je prodaja vseeno skoraj povsod po svetu spet dvignila. December je pač mesec obdarovanj.
Letos pa naj bi bilo drugače. Kupci naj bi prvič po dvajsetih letih za Božične praznike trošili manj kot do sedaj. Vsaj v Angliji. Za darila naj bi porabili v povprečju 25 funtov manj. Iz list želja bodo črtali predvsem elektroniko, drobne dodatke za opremo stanovanja in oblačila. Ta podatek, ki ga je objavil Verdict, glede na trenutno stanje v družbi niti ne preseneča.
Preseneča pa ugotovitev, da so pripravljeni porabiti 14 funtov več kot do sedaj za hrano in pijačo. Zelo podobna ugotovitev izhaja tudi iz analize, ki jo je opravil BBC: ljudje posvečajo čedalje večjo pozornost prazničnemu kosilu oz. večerji.
Nas je kriza naredila bolj sebične ali pa zgolj bolj občutljive za prave vrednote? Denar začenjamo porabljati za drobne užitke.
Filed under: trendi, zdrava pamet, številke
15/11/2009 • 00:03 0
Po raziskavi, ki jo je objavilo ameriško raziskovalno podjetje Dicitica, je recesija odločno in zagotovo spremenila nakupne navade ameriških potrošnikov. Praktično vsi anketirani v večjem ali manjšem obsegu zatrjujejo, da danes kupujejo drugače kot pred dvema letoma. Predvsem bode v oči dejstvo, da jim nakupovanje ni več v tako zadovoljstvo, kot jim je bilo nekoč. Nivo zadovoljstva, ki ga občutijo ob nakupu je upadel za približno eno petino. In če je bilo pred recesijo več kot polovica nakupov spontanih, so se ti precej znižali. Ljudje, predvsem starejši in ženske, so pri nakupih previdnejši in zadovoljstvo iščejo v malih, preprostih stvareh in dejanjih, za katere ne rabiš denarja.
Te trditve bolj ali manj držijo za vse segmente vprašanih. Sicer pa so posameznike glede na nove kupne navade razdeli na 4 skupine: odločne varčevalce (20% populacije), neprostovoljne stiskače (29% populacije), pragmatične zapravljivce (29% populacije) in ravnodušne materialiste (22% populacije).
Odločni varčevalci so najbolj vzdržni pred nakupi in jim dejstvo, da uspejo kaj prihraniti celo prinaša zadovoljstvo. Zato so zelo dovzetni za popuste in ne posvečajo velike pozornosti statusu blagovne znamke. Skoraj ena tretjina jih pravi, da so se tako obnašali že pred recesijo, kar 80% pa jih trdi, da bodo tako rigidno varčevalsko obnašanje zadržali tudi po recesiji.
Neprostovoljni stiskači morajo varčevati po sili razmer. Toda v nasprotju z odločnimi varčevalci, ne uživajo ob tem, ko lovijo ugodnosti. Samo 17% jih recimo pravi, da jih trgovska blagovna znamka enako zadovolji kot priznana. Pri odločnih varčevalcih se ta kazalec povzpne na 59%. Skupina neprostovoljnih stiskačev je tudi najbolj zaskrbljena nad prihodnostjo in bo verjetno primorana spremeniti življenjski slog, saj v tej skupini kar 38% posameznikov porabi več kot zasluži.
Pragmatični zapravljivci so predstavniki višjega družbenega sloja. In več kot 50% jih je starejših od 60 let. Njim kljub recesiji ostaja relativno visoka kupna moč in samo 28% jih je mnenja, da bo recesija njihove nakupne navade spremenila.
Mladi načeloma ostajajo t.i. ravnodušni materialisti, saj jih samo 8% trdi, da je vodilo njihove odločitve o nakupu ugodnejša cena. Iskanju najboljše ponudbe ne posvečajo velike pozornosti, saj jih samo 6% občuti zadovoljstvo ob procesu primerjanja cen. V tej skupini je kar 39% mlajših od 30 let.
Glede na različne ponderje ugotavljajo raziskovalci, da je recesija najbolj spremenila nakupne navade odločnih varčevalcev, ki sedaj varčujejo še veliko bolj kot prej in pa pragmatičnih zapravljivcev, ki preprosto ne morejo trošiti več toliko kot do sedaj. Torej je recesija pri ljudeh, ki so že itak bili skloni k varčevanju, to nagnjenje samo še okrepila. In to močno, več kot 50%. Pri ljudeh, ki so v preteklosti radi nakupovali, pa je recesija povzročila le to, da so malo bolj selektivni. Kar je konec koncev dobro.
Dobrim ponudnikom se še ni treba pretirano bati.
